Renesančna oblačila za baronico
Oblačila, ki sestavljajo komplet kreacije
Uporabljen material
Uporabljene so identične tkanine, ki so bile značilne za renesančno obdobje. V tem obdobju je prevladovala svila. Uporabljena je taft svilo, svileni muslin, svileni žakar, žamet, krzno, laneno in bombažno platno, posebno šivano čipko, za čevlje pa fino ovčje ali kozje usnje. Za replike zgodovinskih oblačil se zahteva izbor tkanin iz naravnih surovin. Še tako dobro izdelano renesančno oblačilo ne more biti izdelano iz sintetičnih tkanin.
Zgodovinske osnova
Obleka ne odstopa od oblačil iz časa renesanse. Kroji so izdelani po meri, značilni in identični, enaki detajli, tkanine podobne, način izdelave in funkcionalnost, ter vzdrževanje pa je tako, kot je bilo značilno za pozno renesanso. Oblačila seveda niso izdelana v celoti ročno, brez šivalnega stroja, ki ga v času pozne renesanse še niso poznali. Vseeno pa je veliko detajlov bilo ročno izdelanih, saj je Olga Marguč želela, kljub temu, da je uporabila šivalni stroj, izraziti originalen končni videz vseh oblačil. Vezenje, čipka, gumbi, mrežica za lase, zanke, trakovi, okrasni šivi in še kaj, je bilo treba narediti tako kot nekdaj, ročno seveda.
Oblačila oblikujemo tako, da povežemo med seboj način življenja v renesansi, arhitekturo, umetnost (slike, glasba, kipi, detajli), delovanje oseb v tem določenem okolju, obiskovalce, ki so zašli na dvorec, kulinariko, pridelavo hrane, lov, stil notranje opreme. Zato ima naša baronica krilo iz žakarske svile v zeleno-oranžni barvi s cvetličnim vzorcem CVETLIC in nosi LISIČJE krzno.
S temi oblačili sporočamo, da se nahajamo na dvorcu LISIČJE, ki je bil prepoznaven v renesančnem času prav po bogatem in urejenem botaničnem vrtu, polnem različnega CVETJA.
Največji izziv pri izdelavi historičnih oblačil
Največji izziv je oseba, ki bo obleko nosila. Izziv je seveda tudi to, da je oblačilo iz časa pozne renesanse. Funkcionalnost oblačila je od nekdaj velik izziv, multifunkcionalnost oz. prilagajanje oblačil letnemu času, je nujno, saj je bilo to nekdaj zelo pomembno in samoumevno. Pri upoštevanju vsega opisanega je praktičnost v tem , da je možno izvajati z izborom oblačil, spremembe stila. Devet kosov tega kompleta nam nudi najmanj sedem sprememb stila, preobrazb oz. potreb, glede na dogodek za katerega bo obleka uporabljena.
Obleka za kosce in grabljice
Obdobje za ta oblačila je pozno 18. in 19. stoletje. Ker so za ta čas za naše območje v literaturi prikazana kot delovna, kmečka oblačila, je Olga Marguč izbrala za obleke za kosce in grabljice prav to obdobje. Takrat so prevladovale za obleke temne barve, zato so obleke za grabljice črne barve, bluze so bele, predpasniki in rute v zeleno-belem črtastem vzorcu. Najbolj je zanimiv kroj, saj mislila tudi na praktičnost oblačila. Obleka ima životec s trakovi na obeh straneh, tako da se s tem reguliramo oprijetost oblačila. V spodnjem delu obleke je naguban del krila, da je obleka široka in udobna. Ob spodnjem robu je okrašena z več robovi in med robovi je našit zelen trak.
Obleka je iz lanene tkanine, bluza iz finega bombaža, predpasnik in trikotna ruta pa iz mešanice lanu in bombaža.
Predpasnik je na dolžini trikotne oblike, ima žepe in sega samo do pasu in se zavezuje zadaj v pentljo. S to kreacijo je zadostila funkciji oblačila, estetskemu videzu, namenu uporabe in predstavitvi občine Škofljica, ki ima v grbu zeleno barvo. Zato so šivi in trak na obleki v zeleni barvi.
Kosci imajo zelene kmečke predpasnike iz keper bombaža. Nosijo klasične delovne hlače s srajco, ki ni bela.
