Leži južno od Škofljice in se nahaja na manjšem osamelcu, na nadmorski višini okoli 294 m. Slednji je grajen iz svetlo sivega dolomita, ki zaradi preperevanja razpada v droban pesek. Najdišče leži tik ob današnji regulirani strugi Škofeljščice.
Še pred 2. sv. vojno so bližnji kmetje s te vzpetine odvažali dolomitni pesek in ga uporabljali za gradnjo hiš. Nastalo jamo so kasneje zasipali s smetmi.
Od 1981 do 1984 leta je bilo odkritih veliko število kostnih ostankov, kamnitih odbitkov, orodij, jeder, brusov ter 37 koščenih konic, igle oz. osti. .
V kurišču je bilo odkrito lesno oglje, ki dokazuje, da so na ognjiščih kurili z lesom jerebike, črnega gabra, javorja in bezga.
Kakšna je bila prehrana tedanje skupnosti nam pove odkrito živalsko kostno gradivo. Največ kostnih najdb dokazuje prisotnost navadnega jelena (68,2%), sledi ji divja svinja (11,2%). Poleg tega so bili na najdišču odkriti tudi ostanki srne, rjavega medveda, losa ter bizona, bobra, vidre in psa. Da omenjene kosti dejansko predstavljajo kuhinjske odpadke lovcev nekdanjega otoka, potrjujejo ožgane kosti in vidni sledovi urezov na mnogih fragmentih.
Lovski tabor na Bregu sodi v mezolitik oz. srednjo kameno dobo, ki je trajala med 11000 do 7000 pred sedanjostjo. V tem času je Breg majhen otok, ki se je le nekaj metrov dvigal nad poplavnim svetom oz. jezersko gladino, kar pa je bilo dovolj za postavitev lovskega tabora.
