V Grosupljem je v prvem tednu oktobra potekala redna skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) »Poti prihodnosti Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb«, ki se je je udeležil tudi župan Občine Škofljica Primož Cimerman. Občina Škofljica je pri prizadevanjih za ponovno vzpostavitev in razvoj železniške povezave ter širšem čezmejnem sodelovanju aktivno vključena že več let.
V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje so se zbrali župani in županje občin ob železniški trasi ter predstavniki Slovenskih železnic, HŽ Infrastrukture, Karlovške županije in Razvojnega centra Novo mesto. Osrednja tema srečanja je bila prihodnost čezmejne regije in železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb ter priprava skupnih razvojnih smernic za obdobje 2028–2034.
Škofljica je del zgodbe že od začetka
Občina Škofljica je ena od občin, ki so se v prizadevanja za revitalizacijo železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb vključile že v začetnih fazah pobude. Župan Primož Cimerman se je srečanja v Grosupljem udeležil kot predstavnik občine, ki tudi danes aktivno sodeluje pri skupnih prizadevanjih za razvoj železniške povezave, javnega potniškega prometa in celotnega območja ob železniškem koridorju.
Pobuda sega v leto 2018, ko so župani in županje občin ob koridorju skupaj z ministrom podpisali sporazum o njegovi revitalizaciji. Leta 2023 je povezovanje dobilo trajnejšo institucionalno obliko z ustanovitvijo prvega Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje s sedežem v Sloveniji.
Danes EZTS povezuje občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Črnomelj in Metlika, Karlovško županijo s partnerji na hrvaški strani, Slovenske železnice, HŽ Infrastrukturo in Razvojni center Novo mesto.
Za Občino Škofljica je vključevanje v tovrstne aktivnosti pomembno predvsem zaradi strateškega položaja občine na začetnem delu koridorja ter potrebe po kakovostnejšem in učinkovitejšem javnem potniškem prometu. Železniška povezava predstavlja pomemben razvojni potencial tudi za Škofljico, saj lahko pomembno prispeva k zmanjševanju prometnih obremenitev, izboljšanju povezljivosti prebivalcev ter večji dostopnosti Ljubljane in drugih krajev ob koridorju.
Od železnice do širše razvojne povezave
Osrednji projekt sodelovanja ostaja revitalizacija železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb. Ambicija partnerjev pa danes presega zgolj obnovo železniške infrastrukture.
Železnica naj bi postala hrbtenica trajnostne mobilnosti in razvoja celotne čezmejne regije, ob njej pa želi EZTS sistematično razvijati mobilnost, dostopnost, gospodarstvo, turizem, javni potniški promet in kakovost življenja predvsem na perifernih ter obmejnih območjih.
Na srečanju je bila predstavljena vizija EZTS za obdobje 2028–2034, ki temelji na treh strateških področjih: mobilnosti in transportu, podjetništvu, inovacijah in socialni integraciji ter trajnostnem turizmu.
Pri mobilnosti je cilj izboljšati čezmejni javni potniški promet ter prebivalcem omogočiti boljši dostop do urbanih središč, delovnih mest, izobraževanja, zdravstva in evropskih prometnih vozlišč. Pomemben del prizadevanj predstavlja tudi železniški tovorni promet, multimodalnost ter razvoj novih modelov upravljanja prometnih storitev.
EZTS si prizadeva, da bi bil projekt mobilnosti na osi Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb v prihodnjem programu Interreg Slovenija–Hrvaška opredeljen kot strateški projekt.
Pomembna tudi za Škofljico
Za občine ob koridorju takšna povezava ne pomeni le boljše železniške infrastrukture, temveč predstavlja tudi pomembno razvojno priložnost.
Za Občino Škofljica je razvoj železniškega in javnega potniškega prometa še posebej pomemben, saj občina zaradi svoje lege predstavlja pomembno prometno vstopno točko v širše območje Ljubljane. Krepitev železniške povezave lahko dolgoročno pomeni boljšo mobilnost prebivalcev, več možnosti za dnevne migracije z javnim prevozom ter zmanjšanje odvisnosti od osebnih avtomobilov.
Prav zato Občina Škofljica tudi v prihodnje ostaja aktivna partnerica pri skupnih prizadevanjih občin ob koridorju. Sodelovanje v EZTS omogoča, da se interesi posameznih občin povezujejo v širšo regionalno zgodbo ter da se za pomembne infrastrukturne in razvojne projekte iščejo skupne rešitve in evropski viri financiranja.
Skupna vizija za obdobje 2028–2034
Na srečanju so partnerji predstavili tudi načrte za naslednjo evropsko finančno perspektivo. Poleg področja mobilnosti pomemben del predstavlja povezovanje podjetij, razvojnih institucij in podpornega okolja na obeh straneh meje.
Tretji sklop je namenjen trajnostnemu turizmu, pri katerem je v ospredju revitalizacija tradicionalnih podeželskih, kmetijskih in železniških objektov ter oblikovanje skupne turistične zgodbe vzdolž celotnega koridorja.
Pomembna je tudi pobuda za vzpostavitev čezmejnega »ITI« mehanizma za območje Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb, ki bi omogočil bolj sistematično povezovanje evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih virov ter postopno zapolnjevanje investicijskih vrzeli vzdolž koridorja.
Srečanja se je udeležila tudi ministrica za kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs, ki je udeležence nagovorila ob predstavitvi razvojne vizije EZTS. Med vidnejšimi udeleženci so bili še državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Marko Dvornik, načelnik sektorja železnice hrvaškega Ministrstva za morje, promet in infrastrukturo Milan Vuković, namestnica županje Karlovške županije dr. Vesna Hajsan Dolinar, predsednik skupščine EZTS in član uprave HŽ Infrastruktura Darko Barišić, Vesna Silič iz urada za Interreg in finančne mehanizme ter direktor EZTS Marko Vukobrat.
Od sodelovanja k konkretnim projektom
EZTS je v letu 2026 svoje aktivnosti še okrepil. Poleg sodelovanja pri prostorskem načrtovanju železniške infrastrukture sodeluje pri pripravi regionalnih prometnih strategij in razvoju čezmejnega javnega potniškega prometa.
Združenje sodeluje tudi z evropskimi institucijami in mednarodnimi partnerji. V okviru projekta IMPACT sta DG REGIO in OECD območje, ki ga pokriva EZTS, izbrala za pilotno čezmejno regijo EU. V sodelovanju pripravljajo razvojne usmeritve čezmejne regije za obdobje 2028–2034, območje je vključeno v evropsko platformo čezmejnega sodelovanja, sodeluje v programu Interreg Europe Peer Review, v okviru pobude B-solutions pa s partnerji naslavlja pravne in administrativne ovire pri vzpostavljanju čezmejnega javnega potniškega prometa.
Udeležba župana Primoža Cimermana na skupščini EZTS tako predstavlja nadaljevanje aktivnega sodelovanja Občine Škofljica pri tej pomembni razvojni pobudi. Občina želi skupaj z drugimi občinami ob koridorju prispevati k temu, da železniška povezava ne bo predstavljala zgolj prometne povezave med mesti, temveč bo postala temelj dolgoročnega gospodarskega, družbenega in trajnostnega razvoja širše regije.
»Naš cilj ni zgolj ponovno povezati Ljubljane, Novega mesta, Karlovca in Zagreba z železnico. Želimo povezati prostor ob tej železnici – ljudi, gospodarstvo, javne storitve in razvojne priložnosti. Železnica mora postati hrbtenica čezmejne regije, ki bo bolje povezana navznoter in z evropskimi prometnimi koridorji,« je ob predstavitvi vizije poudaril direktor EZTS Marko Vukobrat.
Partnerji želijo v prihodnjih letih obstoječe sodelovanje nadgraditi s konkretnimi investicijami in strateškimi projekti ter oblikovati območje Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb kot funkcionalno povezano čezmejno regijo, v kateri državna meja ne predstavlja razvojne ovire, temveč priložnost za sodelovanje.
Fotografije: Boštjan Pucelj
