Stavbna kulturna dediščina

Graščina Namršelj

V 15. stoletju so Auerspergi pozidali v Želimljah lovski dvorec Namršelj (Hammerstill), večje enonadstropno poslopje s strmo dvokapno streho, bolj podobno pristavi kot gradiču. Predelano enonadstropno poslopje z vhodnim stolpastim prizidkom je sedaj v privatni lasti.

Kašče, hleve, kozolce in starejše stanovanjske stavbe  najdemo v vseh krajih občine.

Kašča je ohranjena  na Gor. Blatu. Kašče so namenjene shranjevanju poljskih pridelkov, žita, sadja in suhega mesa. Marsikatera kašča je imela tudi balkon, na katerem so se zadrževali v poletnih večerih. 

Zelo lep hlev, ki ima še vedno prvotni videz je ohranjen na Pijavi Gorici.  Leta 1919 ga je postavil Tončkov ata, ko je prišel iz Amerike. 

Na Pijavi Gorici je še ohranjena hiša, ki ima bivalni del za ljudi ter hlev za živali pod isto streho. Nekatere starejše hiše  so lepo obnovljene in jih ljudje uporabljajo za bivanje.  Juvančeva hiša v Želimlju pa še čaka na prenovo. 

Kozolce, v tako izjemnem številu in raznovrstnih tipih vidimo samo  v Sloveniji.  Na našem področju je evidentiranih 130.

Po drugih evropskih državah kozolci nimajo streh in so namenjeni le za sušenje, medtem pa imajo slovenski kozolci veliko širšo namembnost. Po večini imajo streho in so namenjeni za sušenje žita, sena, koruze, lana, konoplje, stročnic,  praproti idr., pa tudi za shranjevanje različnega orodja, strojev, desk in žita ter  različnim prireditvam: začetek in zaključek pohoda, ličkanje koruze).

Ruskov kozolec je bil na osnovi starih  podatkov ponovno narejen leta 2009, ker se je  stari kozolec začel podirati.  Na tej kmetiji je kozolec stal že v začetku 18. stoletja in je bil eden večjih kozolcev na obrobju Ljubljanskega barja. 

Deli kozolca so:

baba – v tla vkopan kos izoblikovanega kamna ali betona na katerega je postavljen steber.

Steber – navadno  iz hrasta, je osnovi nosilni element.

Late – so debelejše letve, vpete med dva stebra. Na njih se sušijo pridelki.

Veznik – prečni tram, ki povezuje stebre na višini prvega nadstropja.

Kozolci so pričevalci tesarskega znanja.

Na Škofljici je impozanten eden  največjih kozolcev v Sloveniji – Robežnikov kozolectoplar, ki ima danes še 8 oken – štantov, prvotno pa jih je imel kar 12. Star je okoli 160 let. Nahaja se v sklopu  domačije Španček, ki je v času furmanstva služila kot postojanka, gostilna in sejmišče. 

Na Pijavi Gorici je ohranjen kozolec, ki  ga uporabljajo Balantovi. Ko je njihov kozolec pogorel, so na to mesto prenesli Perkotov kozolec, ki se, kolikor je znano,  tudi bliža 100 letom.

 

Comments are closed.