Ime kraja Skoffelza se pojavlja prvič v obračunskih knjigah škofa Hrena v letu 1613. Ta je v jeseni tega leta naročil kamnoseku Janzilu naj postavi dva križa, enega pri ljubljanskem mostu, drugega na škofijskem travniku na Škofljici. Namestili pa bi ga utegnil na kraju, kjer je pozneje lastnik Lisičjega sezidal kapelico »Žegnani studenec«.
Škofeljščica je bila v preteklosti pomemben vir življenja, seveda kot pitna voda, za pranje perila in otroško igro. Voda in perilo se je nosilo v škafih in to je temelj razlage imena Škofeljščica.
Ko priteče Škofeljščica na Ljubljansko barje se nahaja arheološko najdišče, Breg pri Škofljici, kjer so si koliščarji postavljali lovski tabor in glede na najdbe so si pripravili nekaj za pojest.
Škofeljščica je potok, ki ob nalivih povzroča poplave, tudi zaradi tega, ker teče po barjanskih tleh. Zaradi gradnje v zaledju, je bilo potrebno narediti zadrževalnik vode.
V sedanji občinski stavbi je bila osnovna šola, ki je bila zgrajena po drugi svetovni vojni s prostovoljnim delom, Kasneje je bila prizidana telovadnica, ki se je spremenila v kulturno dvorano.
Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda je bila zgrajena 1986 leta po načrtih arhitekta Franca Kvaternika.
Križev pot na južni steni je delo kiparja Staneta Jarma, kipa sv. Cirila in Metoda pa sta delo akademskega kiparja Černela. Na koru visi slika bl. Antona Martina Slomška, ki jo je naslikal akademski slikar Lojze Perko. Marijin kip v cerkvi je iz kapelice pri Žegnanem studencu.
Barvna okna v kapeli so delo slikarke Veselke Šorli Puc. Poleg tabernaklja stoji lesen polihromiran Marijin kip. Sliko zadnje večerje je naslikal akademski slikar Krištof Zupet iz Ljubljane
V neposredni bližini je bil leta 1958 postavljen spomenik v spomin na narodno osvobodilno borbo. Zamislil si ga je arhitekt Letonja. Iz kamnitih kvadrov sestavljen obelisk s tremi mrežastimi reliefnimi figurami na čelni ploskvi, na stranskih ploskvah pa so napisi imen padlih borcev iz Škofljice.
Ko se je občina Škofljica ustanovila je namenila precej časa izbiri simbolov občine – grba in zastave. Ker našo občino najbolj opredeljuje enkratna pokrajina barja in njegova vloga v razvoju poselitve, gospodarskih panog in načina življenja, se je občinski svet, odločil, da bi bila podoba velikega škurha, dober grbovni atribut.
Veliki škurh (Numenius arquata), ang. Curlew, pripada rodu pobrežnikov. Osnovna značilnost te velike ptice je dolg in navzdol zakrivljen kljun ter dolge noge. Prezimuje v koprskem in sečoveljskem mokrišču.
Ob 20. obletnici Občine Škofljica je Oldtimer klub Škofljica v parku postavil skulpturo velikega škurha. S tem se je zahvalil občini za pomoč pri organizaciji odmevnih škofljiških starodobniških srečanj.