Prikaz turizem
Turistično društvo Škofljica
Šmarska c. 3 1291 ŠKOFLJICA mobi: 041 611 009, td.skofljica@gmail.com https://www.facebook.com/turisticnodrustvoskofljica Dogodki april Srečanje harmonikarjev – Gašper Štajner s prijatelji na dvorcu Lisičje, nastopijo domači harmonikarji, od najmlajših do starejših ter gostje 31. avgust Praznik trenja in predenja lanu na dvorcu Lisičje, poznavanje lanu, kulturni program in kulinarika 29. september Renesančni večer na Pijavi Gorici, v oblačilni kulturi besedi, kemiji, glasbi in kulinariki 16. oktober Ličkanje koruze pod Ruskovim kozolcem, izdelava izdelkov iz ličkanja, kulturni program, pečenje kostanja. 25. junij tradicionalni Pohod po Svarunovi poti zadnji ponedeljek v septembru Pohod po Pijavško barjanski poti za starejše Projekt LAN Organizirali delavnice trenja, predenja ter tkanja lanu, da bo čim več ljudi obvladalo to delo, da bomo imeli nasledstvo. Sodelovanje z osnovno šolo in vrtcem. Nadaljevali bomo z izdelavo spominkov na temo lan, zapakirano seme, šopki, laneno milo, lanene krpe. Praznik trenja in predenja lanu na Lisičju, 31. 8. 2020, z baronico in grajskim oskrbnikom, glasbeni program, delavnice trenja in predenja lanu, razstava kolovratov, lanena kulinarika, vabljene eko kmetije in predelovalci živil (sir, pivo) ter gostinci. Postavitev stalne razstave na dvorcu Lisičje, pridobiti eksponate Sodelovanje z OŠ – na šolskem vrtu – sajenje vrtnin, sejanje lanu, – sodelovanje z učenci OŠ , ki so izbrali turizem za izbirni predmet. – Lov na kulturno dediščino ,
Stavbna kulturna dediščina
Graščina Namršelj V 15. stoletju so Auerspergi pozidali v Želimljah lovski dvorec Namršelj (Hammerstill), večje enonadstropno poslopje s strmo dvokapno streho, bolj podobno pristavi kot gradiču. Predelano enonadstropno poslopje z vhodnim stolpastim prizidkom je sedaj v privatni lasti. Kašče, hleve, kozolce in starejše stanovanjske stavbe najdemo v vseh krajih občine. Kašča je ohranjena na Gor. Blatu. Kašče so namenjene shranjevanju poljskih pridelkov, žita, sadja in suhega mesa. Marsikatera kašča je imela tudi balkon, na katerem so se zadrževali v poletnih večerih. Zelo lep hlev, ki ima še vedno prvotni videz je ohranjen na Pijavi Gorici. Leta 1919 ga je postavil Tončkov ata, ko je prišel iz Amerike. Na Pijavi Gorici je še ohranjena hiša, ki ima bivalni del za ljudi ter hlev za živali pod isto streho. Nekatere starejše hiše so lepo obnovljene in jih ljudje uporabljajo za bivanje. Juvančeva hiša v Želimlju pa še čaka na prenovo. Kozolce, v tako izjemnem številu in raznovrstnih tipih vidimo samo v Sloveniji. Na našem področju je evidentiranih 130. Po drugih evropskih državah kozolci nimajo streh in so namenjeni le za sušenje, medtem pa imajo slovenski kozolci veliko širšo namembnost. Po večini imajo streho in so namenjeni za sušenje žita, sena, koruze, lana, konoplje, stročnic, praproti idr., pa tudi za shranjevanje različnega orodja, strojev, desk in žita ter različnim prireditvam: začetek in zaključek pohoda, ličkanje koruze). Ruskov kozolec je bil na osnovi starih podatkov ponovno narejen leta 2009, ker se je stari kozolec začel podirati. Na tej kmetiji je kozolec stal že v začetku 18. stoletja in je bil eden večjih kozolcev na obrobju Ljubljanskega barja. Deli kozolca so: baba – v tla vkopan kos izoblikovanega kamna ali betona na katerega je postavljen steber. Steber – navadno iz hrasta, je osnovi nosilni element. Late – so debelejše letve, vpete med dva stebra. Na njih se sušijo pridelki. Veznik – prečni tram, ki povezuje stebre na višini prvega nadstropja. Kozolci so pričevalci tesarskega znanja. Na Škofljici je impozanten eden največjih kozolcev v Sloveniji – Robežnikov kozolec – toplar, ki ima danes še 8 oken – štantov, prvotno pa jih je imel kar 12. Star je okoli 160 let. Nahaja se v sklopu domačije Španček, ki je v času furmanstva služila kot postojanka, gostilna in sejmišče. Na Pijavi Gorici je ohranjen kozolec, ki ga uporabljajo Balantovi. Ko je njihov kozolec pogorel, so na to mesto prenesli Perkotov kozolec, ki se, kolikor je znano, tudi bliža 100 letom.
Ohranjanje tehnične dediščine
Na področju občine Škofljica je množično razvito obnavljanje starih avtomobilov, čemur je prispeval Oldtimer club Škofljica, ki je prirejal Vseslovensko srečanje starodobnikov. www.oldtimer-skofljica.com Na Pijavi Gorici je Andrej Ciber zbral, restavriral in shranil orodje različnih poklicev npr. kovača, kolarja, mizarja, mlinarja, mesarja in drugih. Zelo zanimiva je zbirka vozov: parizer (voz, ki ima širša kolesa za barjanska tla), voz za prevoz lesa, zapravljivček, pa tudi sanke za konjsko vprego ne manjkajo.