RAZPRAVA O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRJU 2021-2027 IN RAZVOJU KOHEZIJSKE REGIJE ZAHODA SLOVENIJE

22.09.2020

Župan Občine Škofljica, gospod Ivan Jordan se je pretekli petek, 18. septembra, udeležil Večletnega finančnega okvirja 2021-2027 in razvoja kohezijske regije Zahoda Slovenije, ki je potekal v Kongresnem centru Brdo. Posvet je bil organiziran s strani Državnega sveta z namenom, da bi predstavniki kohezijske regije Zahodne Slovenije v sodelovanju s ključnimi odločevalci poiskali odgovore na izzive, ki jih prinaša dogovor o večletnem finančnem okvirju za leta 2021-2027 in o razpoložljivih sredstvih Evropske kohezijske politike po leto 2020.

Po dolgotrajnih pogajanjih in sprejetih kompromisih je bil namreč 21. julija letos na ravni EU dosežen dogovor o večletnem finančnem okvirju, ki ga spremlja instrument za okrevanje EU, za kar je bilo pridobljenih dodatnih 350 milijonov evrov.  Dejstvo je, da je v zadnjem desetletju naša država velik del svoje razvojne politike financirala preko kohezijske politike, zato je razvoj slovenskih regij večinoma ali izključno temeljil na razpoložljivih sredstvih Evropske kohezijske politike. Zaradi statistično večje razvitosti Zahodne kohezijske regije bi bil v novem programskem obdobju 2021-2027 zaradi manjšega števila razpoložljivih sredstev, glede na Vzhodno regijo, otežen njen razvoj. Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenije je tako na odločevalce in javnost naslovil vprašanje glede le-tega, kar je bila tudi tematika posveta in razprave na Brdu.

Sporočilo za javnost RRA LUR

Vlada predstavila ukrepe, ki bodo vsaj delno ublažili izjemno nesorazmerno razdelitev evropskih sredstev med vzhodno in zahodno Slovenijo

V petek je na Brdu pri Kranju pod okriljem Državnega sveta RS potekal posvet, na katerem so svoje poglede na trenutna izhodišča in vpliv večletnega finančnega okvira 2021–2027 na razvoj kohezijske regije Zahodna Slovenija (KRZS) podali tako politični odločevalci kot ključni akterji na regionalni ravni.

Dejstvo je, da je v zadnjem desetletju razvoj slovenskih regij v veliki meri temeljil prav na sredstvih Evropske kohezijske politike, ki so bila tudi skorajda edini vir za ključne projekte posameznih občin. Aktualni vladi je po pogajanjih na ravni EU sicer uspelo pridobiti dodatna finančna sredstva za Slovenijo, ki naj bi bila primerljiva s sredstvi trenutne finančne perspektive. Dodatno izpogajanih 350 milijonov evrov kohezijskih sredstev za KRZS je izboljšalo prvotne napovedi evropske komisije, da bo KRZS v obdobju 2021–2027 upravičena le do nekaj več kot 150 mio evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada. Skupaj si zahod sedaj lahko obeta nekaj več kot 500 mio evrov, to pa je še vedno bistveno manj sredstev, kot jih ima na razpolago v aktualni perspektivi  (874 mio evrov v 2014–2020). Za primerjavo – kohezijska regija Vzhodna Slovenija (KRVS) ima kot manj razvita regija predvidenih 1.5 mrd evrov. Naslednje omejujoče dejstvo je, da je v naslednji finančni perspektivi za zahod predvideno le 40 % sofinanciranje projektov z evropskimi sredstvi in ne 85 %, kot je sedaj.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca poudaril, da je treba optimalno izkoristiti priložnost, ki nam jo daje sklad za okrevanje EU. Predsednik vlade RS Janez Janša je pri tem opozoril, da bo pretežni del teh dodatnih sredstev na voljo v prvih letih, kar pomeni, da je izredno pomembno, da so projekti že sedaj dobro pripravljeni, sicer tega vira ne bo moč koristiti. Izpostavil je še, da da bo vlada poskrbela, da bo razlika pri omenjenem sofinanciranju projektov pokrita iz nacionalnih ovojnic. S tem bo delno vzpostavljen pristop pravičnosti med vzhodom in zahodom. Zvonko Černač, minister pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je ob izčrpni predstavitvi prioritet za črpanje sredstev izpostavil tudi ključne projekte za ohranjanje zdravega in čistega okolja, med katerimi so izrednega pomena ureditve kanalizacij tudi v občinah pod 2000 PE, saj ti projekti do sedaj niso bili upravičeni do sofinanciranja. Za konec je  je podal usmeritve za projekte, ki naj bodo preudarno načrtovani, usmerjeni v gospodarno porabo in učinkovito upravljani. Zaključil je z besedami, da noben del Slovenije ne sme biti zapostavljen.

Prizadevanja KRZS bodo tako usmerjena predvsem v zagotovitev čim večjega obsega razpoložljivih razvojnih sredstev. Prikaz razvitosti regije na podlagi bruto domačega proizvoda (BDP), ki ne upošteva niti socialnega niti okoljskega vidika, namreč ni pokazatelj kakovosti življenja v regiji. Dejstvo je, da je v občinah KRZS zaposlenih zelo veliko število prebivalcev KRVS, ki prihodek ustvarjajo na zahodu, sredstva pa porabijo na vzhodu.

Mag. Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija, je najprej izrazila zadovoljstvo nad ponujeno rešitev omilitve razlike med dosedanjim 85 % in predvidenim 40 % sofinanciranjem projektov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in socialnega sklada. Pri tem pa je poudarila, da bo potrebno še veliko prizadevanj, da se približamo sredstvom, ki jih regija nujno rabi za svoj razvoj. Prepričana je, da ima Vlada še nekaj manevrskega prostora, tako se bodo občine zavzemale predvsem za 15 % prerazporeditev sredstev iz vzhoda na zahod, sofinanciranje projektov teritorialnega sodelovanja z nacionalnimi sredstvi, sistemsko zagotovitev sredstev za razvoj regij iz državnega proračuna, vključitev predstavnikov kohezijskih regij v proces programiranja, poleg tega pa tudi za uravnoteženo zastopanje predstavnikov obeh kohezijskih regij v Evropskem odboru regij, saj je sedaj tako med predstavniki kot njihovimi namestniki po sedem članov iz vzhoda in le po en član iz zahoda, kar zagotovo ne pripomore k enakovrednemu zastopanju interesov.

Metod Ropret, namestnik predsednika Sveta Ljubljanske urbane regije, je izpostavil izkrivljeno sliko razvitosti regije zaradi sedeža nacionalnih institucij v Ljubljani in izjemno heterogenost regije, kjer je še vedno veliko manj razvitih območij, ki so pogosto brez osnovne infrastrukture. Kot primer je izpostavil Občino Velike Lašče, ki je še povsem brez kanalizacijskega omrežja, enaka situacija se pojavlja tudi v različnih manjših naseljih v številnih drugih občinah, kar poleg ne zagotovljene osnovne infrastrukture za življenje, predstavlja tudi veliko obremenitev okolja. To je sicer le eden izmed številnih izzivov, s katerimi se občine Ljubljanske urbane regije (LUR) soočajo. Občine so zaradi umestitve KRZS med razvitejše regije že dve perspektivi zelo prikrajšane, z na posvetu predstavljenimi omilitvenimi ukrepi pa računa, da bo regiji pripadalo dovolj nujno potrebnih sredstev za skladen in trajnostni razvoj. V nasprotnem primeru pa bi bilo treba razmisliti tudi o spremembi Zakona o sofinanciranju občin, saj občine KRZS že vrsto let v proračun prispevajo bistveno več kot iz njega prejmejo.

V razpravi je sodelovalo več županov občin LUR, med njimi tudi  župan Ivan Jordan, ki se je dotaknil problematike vzpostavitve kolesarske povezave Škofljica–Ljubljana. Kljub temu, da ima projekt zaključeno finančno konstrukcijo, dokumentov ni moč ustrezno pripraviti, saj se zatika pri dogovoru o odmiku kolesarske poti od obstoječe železniške proge. Pri tem je apeliral na ministra, da podaljša rok za oddajo projektov in pristopi k usklajevanju s Slovenskimi železnicami. 

Minister Černač se je ob koncu sodelujočim zahvalil za vse konstruktivne predloge. Kot je povedal, je bila razprava zelo kvalitetna, izmenjanih je bilo kar nekaj informacij, ki bodo podlaga za bodoče odločitve. Bo pa očitno tudi na nacionalnem nivoju potrebna drugačna organiziranost, ki bo omogočala celovit in sistemski pristop, da se lahko učinkovito poveže in koordinira lokalne in regionalne potrebe. Kot kaže, bo treba razmišljati tudi o celoviti prenovi financiranja lokalne samouprave.

Last modified: 09.10.2020

Comments are closed.